To regato si bomo zapomnili po kar nekaj prelomnih točkah! Najprej smo po dolgem času štartali najbolj južno, iz Splita. Potem so nam nabili nehumane kavcije (3.100 EUR!), celo zavarovanja kavcij so bila višja od 10%. Vsled temu smo (po nekaj letih smole) vrnili barke nepoškodovane, čeprav za nekatere že izplutje iz marine ni bilo najbolj idilično (o tem v nadaljevanju). Prvič smo imeli tudi nočno palico. In checkout bi se lahko primerjal s kolonoskopijo.
Torej sobota … Spust s Sv. Roka je imel zaradi močne burje omejitev hitrosti na pičlih 40 km/h! Vedeli smo, da moramo priti do Paklenih še ta dan in smo že med vožnjo preverjali zalive, ki bi bili dovolj zaščiteni, da bi noč preživeli kako drugače, kot smo lansko leto, ko je Turetu popustilo sidro in ga je odneslo pol milje daleč.
Split nas je pričakal v vetru. Parkirnih mest itak ni bilo, vozičkov še manj. Vsaj pelinkovec so imeli, da smo lažje čakali na marinerote, da nas spustijo ven.
Ure so tekle, vmes Andrejka očisti lignje, iz katerih drobovja vleče cele sardele. Z nekajurno zamudo smo odpluli proti Splitskim vratom. Burja v krmo ni dopuščala, da ne bi razvili jader in dobre volje smo dočakali večer. Sončni zahod je bil res fantastičen. Dokler nismo prišli skozi vrata … Veter je obrnilo in v tisti temi je preletel bum. Odtrgalo nam je škripec škote, ki je bil na bum pritjen s trakom. Nas ni čudilo, ker je bil v letih čarterja precej nacafran. In nismo bili edini. Obrat proti Milni, popraviti, kar se popraviti da. Očitno bomo v dveh grupah prebili noč. Eni v Milni, drugi na Paklenih.
V Milni mir. Še po kanalizaciji ni smrdelo, ker je burja vseeno odpihnila specifičen tamkajšnji smrad. Tisti trak zamenjamo, jadro je celo, letvice tudi. Frigani kalamari, potem še brodet iz preostanka, graševina … Zakon.
Zjutraj nas pričaka Vis v daljavi, ozračje pa tako očiščeno, da je bilo s prostim očesom razbrati vsako podrobnost na otoku. Dve uri do prvega štarta, Kruhek se odloči, da vmes skuha ajmoht. Bo dober med pavzo pred drugim plovom.
Štart v nikakvem vetru, pozicije so se menjavale glede na izbiro, ali bližje otoku, ali ven, pa kdo bo komu veter vzel … Ajmoht bil je dober.
Drugi plov bi morali prepluti kar 16 NM (v orci je to takoj 20+), pa smo zaradi slabega vetra cilj imeli na SZ Hvara, namesto v uvali Tihi v zalivu pred Starim gradom. Če ne da, ne da.
Večer na pomolu ob klobasah in ričetu, pa Osinem cvičku se je zavlekel v zgodnje jutranje ure. Pustimo ob strani stanje posadk naslednje jutro.
Ponedeljek. S Hvara proti Bolu, pogledat, če je kakšna luštna na plaži, do tja pa zanimive taktike posadk. Pod obalo Brača, po sredini, pod obalo Hvara … Veter ni enakomerno pihal skozi kanal in budno spremljanje ostalih ter hitrosti vetra je marsikateri prinesel boljšo pozicijo. Proti popoldnevu smo se prebili do rta Kobila, tik pred Splitskimi vrati. Smo mislili, da je konec za tisti dan, pa so nas sodniki obvestili, da se vseeno gremo še palico.
Ura je bila skoraj pol sedmih zvečer, bil je še dan, čeprav je sonce tonilo za obzorjem. Bojo smo na prvi stranici še videli, tudi nazaj smo še nekako videli, kam. Ampak v drugo proti privetrni boji je bil pa že podvig. Trikrat hura za tracking na ploterjih, da je bila vsaj smer jasna. Ker videlo se ni prav nič. Razvetljevali smo vodo v smeri boje, in zadnji so imeli prednost, ker so samo sledili navigacijskim lučem prvih. S špinakerjem v cilj v trdi temi je prav tako dogodek. Je bilo pa lepo pogledati raznobarvno osvetljena jadra, ker seveda smo svetili v prednji rob, če prav pada.
Ni odveč pripomniti, da smo brez zapletov vsi zaključili še zadnji, četrti plov, in se nekaj pred deseto natepli v konobo na zadnji večer, kjer smo podelili pokale. Po večerji, seveda.
Torek, pot nazaj v Split, se je že shladilo, sonce se je skrivalo za oblaki, ampak ni pokvarilo dobrega vzdušja in lepih vtisov.
Pred splitsko rivo se je Pane šel še s subdiverjem vozit nad dnom (ko ga ni bilo kako minuto iz vode, smo cincali, ali naj prerežemo vrv, s katero smo ga vlekli, ali pa mogoče vseeno malce še počakamo). Je menda bolj malo videl, ker je bilo morje motno zaradi valov. Vsekakor ni to za stare dedce.
E, checkout … Možakar si je vzel dobro uro, da je pregledal čisto vsak vijak. Štel pribor, nitke na jadrih, skorajda meril dolžine vrvi … Kot kriminalci, res. Sicer pa razumljivo, saj so bili veliki vložki v igri (beri: kavcije). Je nekaj slabe povzročilo, ravno toliko, da se bomo Splita nekaj let izogibali.
Naslednjič gremo mi po svoje, potem bo pa hitro nova regata. Če ne bo spomladanska, bo pa transjadranska prej!
Dodaj odgovor